Diagnoza izgorelosti: poklicna nevarnost za delodajalce in zaposlene

• Avtor:
• ime avtorja

  Quantumrun Foresight
• Junij 6, 2022

Povzetek vpogleda

Izpopolnjena definicija izgorelosti Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) kot napačnega obvladovanja kroničnega stresa na delovnem mestu in ne le sindroma stresa omogoča bolj niansirano razumevanje in pristop k duševnemu zdravju na delovnem mestu. Ta premik spodbuja korporacije in izobraževalne ustanove, da proaktivno obravnavajo dejavnike stresa in spodbujajo okolja, ki dajejo prednost duševnemu dobremu počutju. Vlade lahko tudi prepoznajo potrebo po negovanju duševne odpornosti v skupnostih, usmerjajo politike k rednim pregledom duševnega zdravja in spodbujajo urbanistično načrtovanje, ki upošteva duševno dobro počutje prebivalcev.

Kontekst diagnoze izgorelosti

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je posodobila svojo klinično definicijo izgorelosti. Pred letom 2019 je bila izgorelost obravnavana kot stresni sindrom, medtem ko je posodobitev WHO opredeljena kot slabo obvladovanje kroničnega stresa na delovnem mestu. 

Po podatkih Ameriškega inštituta za stres je leta 2021 skoraj 50 odstotkov delavcev lahko obvladalo stres, povezan z delom. Nacionalni inštitut za varnost in zdravje pri delu je to statistiko poudaril z razkritjem, da večina ljudi svoje zdravstvene težave povezuje s stresom na delovnem mestu in ne s finančnimi ali družinskimi izzivi. Posodobljena definicija izgorelosti, ki jo je Svetovna zdravstvena organizacija leta 2019 v svoji 11. reviziji Mednarodne klasifikacije bolezni (ICD-11) pomembna, ker omenja vlogo stresa na delovnem mestu kot primarni vzrok. 

WHO opredeljuje tri glavne diagnostične kriterije v zvezi z izgorelostjo: huda izčrpanost, nižja produktivnost na delovnem mestu in nezadovoljstvo delavca s svojo kariero. Jasne definicije lahko pomagajo psihiatrom pri diagnosticiranju klinične izgorelosti in odstranijo stigmo, povezano z diagnozo. Psihiatrom in psihologom lahko pomaga tudi pri odpravljanju osnovnih vzrokov, kot je strah pred neuspehom ali občutek, da so šibki. Poleg tega lahko izgorelost povzroči duševne motnje, kot sta depresija in anksioznost, kar vpliva na produktivnost ter poklicne in osebne odnose. Zaradi prekrivajočih se simptomov diagnoza izgorelosti vključuje izključitev pogostih težav, kot so anksioznost, motnje prilagajanja in druge motnje razpoloženja. 

Moteč vpliv

WHO od leta 2020 dejavno sodeluje pri zbiranju podatkov za oblikovanje podrobnih smernic za obvladovanje klinične izgorelosti, korak, ki naj bi pomagal zdravstvenim delavcem pri oblikovanju načrtov zdravljenja, prilagojenih posameznim bolnikom, za boljši nadzor nad simptomi. Pričakuje se, da bo ta razvoj spodbudil globlje razumevanje razširjenosti in vpliva motnje, ko bo odkritih več primerov. Za posameznike, ki se spopadajo z izgorelostjo, to pomeni dostop do bolj ciljno usmerjenih in učinkovitih rešitev zdravstvene oskrbe, ki lahko sčasoma vodijo do izboljšanega duševnega počutja. Poleg tega utira pot družbi, v kateri je duševno zdravje najpomembnejše, in spodbuja ljudi, da poiščejo pomoč brez stigme.

V podjetniškem okolju se na redefinirane parametre izgorelosti gleda kot na orodje, ki ga lahko kadrovski sektor uporabi za preoblikovanje politik upravljanja zaposlenih, s čimer zagotovi, da posamezniki prejmejo potrebno oskrbo, podporo in ugodnosti, vključno z ustreznim prostim časom, če se jim diagnosticira izgorelost. Poleg tega se pričakuje, da bodo izobraževalne ustanove, vključno s šolami in fakultetami, ponovno ocenile in spremenile elemente, ki povzročajo stres, s čimer bodo razširile spekter možnosti zdravljenja, ki so na voljo študentom in članom fakultete. Ta proaktivni pristop lahko vodi do učnega okolja, ki je bolj ugodno za duševno dobro počutje.

Vlade igrajo ključno vlogo pri usmerjanju družbe v prihodnost, kjer bo izgorelost učinkovito obvladovana. Posodobljena politika obvladovanja izgorelosti bo verjetno spodbudila trend, v katerem podjetja prostovoljno sprejmejo ukrepe za preprečevanje, da bi zaposleni dosegli stanje izgorelosti, s čimer spodbujajo bolj zdravo delovno kulturo. Ta trend se lahko razširi tudi na izobraževalne ustanove in jih spodbudi, da ponudijo več možnosti zdravljenja in ustvarijo manj stresna okolja, ki spodbujajo generacijo, ki je produktivna in duševno odporna. 

Posledice diagnoze izgorelosti

Širše posledice tega, da izgorelost postane resna grožnja za zdravje ljudi, lahko vključujejo:

• Povečanje števila delovnih mest, ki spreminjajo svojo osnovno politiko ur, da bi zaposlenim zagotovili, da lahko svoje naloge opravijo znotraj uradnih ur.
• Destigmatizacija izraza "izgorelost", ko postajajo delovna mesta bolj prilagojena zaposlenim, ki doživljajo to stanje.
• Sprememba modulov usposabljanja za osebje za duševno zdravje, psihologe in svetovalce, da bi jih opremili s potrebnimi veščinami za učinkovito pomoč pacientom, kar bi lahko vodilo v sistem zdravstvenega varstva, ki je bolj spreten pri obravnavi vrste vprašanj duševnega zdravja.
• Premik v poslovnih modelih, ki vključujejo duševno dobro počutje kot osrednji vidik, pri čemer podjetja več vlagajo v podporo duševnemu zdravju zaposlenih.
• Vlade uvajajo politike, ki spodbujajo redne preglede duševnega zdravja, podobne pregledom telesnega zdravja, in spodbujajo družbo, ki meni, da sta duševno in fizično zdravje enako pomembna.
• Potencialno povečanje števila startupov in aplikacij, ki se osredotočajo na duševno dobro počutje in ponujajo storitve, kot so virtualno svetovanje in delavnice za obvladovanje stresa.
• Šole in visoke šole ponovno pregledujejo svoje učne načrte, da bi vključili predmete, ki se osredotočajo na duševno dobro počutje, ter vzgajajo generacijo, ki je bolj ozaveščena in opremljena za spopadanje z izzivi duševnega zdravja.
• Morebiten premik v urbanističnem načrtovanju, ki bo vključeval več zelenih površin in rekreacijskih površin, saj vlade in skupnosti priznavajo vlogo okolja pri duševnem zdravju.
• Morebitna sprememba zavarovalnih polic za bolj celovito kritje zdravljenja duševnega zdravja, kar bo posameznike spodbudilo k iskanju pomoči brez skrbi zaradi finančnih omejitev.

Vprašanja, ki jih je treba upoštevati

• Ali menite, da se bodo primeri klinične izgorelosti med letoma 2022 in 2032 povečali? Zakaj ali zakaj ne? 
• Ali menite, da več ljudi, ki v svojih službah uporabljajo sisteme za delo na daljavo, prispeva k večji izgorelosti na delovnem mestu?