Splet 3.0: nov, na posameznika osredotočen internet

• Avtor:
• ime avtorja

  Quantumrun Foresight
• November 24, 2021

Digitalni svet se je razvil iz enosmernega spleta 1.0, ki ga vodijo podjetja, iz devetdesetih let prejšnjega stoletja v kulturo interaktivne vsebine, ki jo ustvarijo uporabniki, spleta 1990. S prihodom spleta 2.0 se oblikuje bolj decentraliziran in pravičen internet, kjer imajo uporabniki večji nadzor nad svojimi podatki. Vendar pa ta premik prinaša tako priložnosti, kot so hitrejše spletne interakcije in bolj vključujoči finančni sistemi, kot tudi izzive, kot sta zamenjava delovnih mest in večja poraba energije.

Kontekst spleta 3.0

V zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja je digitalno krajino prevladovalo tisto, kar zdaj imenujemo splet 1990. To je bilo pretežno statično okolje, kjer je bil pretok informacij pretežno enosmeren. Podjetja in organizacije so bili primarni proizvajalci vsebin, uporabniki pa večinoma pasivni potrošniki. Spletne strani so bile podobne digitalnim brošuram, ki so zagotavljale informacije, vendar so ponujale le malo interakcije ali sodelovanja uporabnikov.

Desetletje kasneje se je digitalna krajina začela spreminjati s prihodom spleta 2.0. Za to novo fazo interneta je bilo značilno znatno povečanje interaktivnosti. Uporabniki niso bili več le pasivni potrošniki vsebin; aktivno so jih spodbujali, da prispevajo svoje. Platforme družbenih medijev so se pojavile kot glavna prizorišča za to vsebino, ki so jo ustvarili uporabniki, kar je rodilo kulturo ustvarjalcev vsebine. Kljub tej navidezni demokratizaciji ustvarjanja vsebin pa je moč ostala v veliki meri skoncentrirana v rokah nekaj velikih tehnoloških podjetij, kot sta Facebook in YouTube.

S pojavom spleta 3.0 smo na robu še enega pomembnega premika v digitalni pokrajini. Ta naslednja faza interneta obljublja nadaljnjo demokratizacijo digitalnega prostora z decentralizacijo njegove strukture in bolj enakomerno porazdelitvijo moči med uporabniki. Ta funkcija bi lahko pripeljala do pravičnejšega digitalnega okolja, kjer imajo uporabniki večji nadzor nad lastnimi podatki in načinom njihove uporabe.

Moteč vpliv

Ena ključnih značilnosti te nove faze je robno računalništvo, ki premika shranjevanje in obdelavo podatkov bližje viru podatkov. Ta premik bi lahko povzročil znatno povečanje hitrosti in učinkovitosti spletnih interakcij. Za posameznike bi to lahko pomenilo hitrejši dostop do spletnih vsebin in bolj tekoče digitalne transakcije. Za podjetja bi to lahko vodilo do učinkovitejšega poslovanja in izboljšanih uporabniških izkušenj. Medtem bi vlade lahko imele koristi od učinkovitejšega izvajanja javnih storitev in boljših zmogljivosti za upravljanje podatkov.

Druga odločilna značilnost spleta 3.0 je uporaba decentraliziranih podatkovnih omrežij, koncepta, ki je postal pomemben v svetu kriptovalut. Z odpravo potrebe po posrednikih, kot so banke pri finančnih transakcijah, lahko ta omrežja posameznikom omogočijo večji nadzor nad lastnim denarjem. Ta premik bi lahko privedel do bolj vključujočega finančnega sistema, kjer dostop do finančnih storitev ni odvisen od tradicionalne bančne infrastrukture. Podjetjem bi lahko medtem koristili nižji transakcijski stroški in večja operativna učinkovitost. Po drugi strani pa se bodo morale vlade prilagoditi tej novi finančni pokrajini in uravnotežiti potrebo po ureditvi s potencialnimi koristmi decentralizacije.

Tretja ključna značilnost spleta 3.0 je integracija umetne inteligence (AI), ki omogoča sistemu, da razume in se odziva na spletne transakcije in ukaze na bolj kontekstualen in natančen način. Ta funkcija bi lahko vodila do bolj prilagojene in intuitivne spletne izkušnje za uporabnike, saj splet bolje razume njihove potrebe in želje.

Posledice spleta 3.0

Širše posledice spleta 3.0 lahko vključujejo:

• Večje sprejemanje decentraliziranih aplikacij, kot so finančne aplikacije, kot je Binance. 
• Razvoj uporabniku prijaznejših spletnih izkušenj in interakcij, ki bi lahko koristile 3 milijardam ljudi iz držav v razvoju, ki bodo do leta 2030 prvič dobili zanesljiv dostop do interneta.
• Posamezniki lahko lažje prenašajo sredstva ter prodajajo in delijo svoje podatke, ne da bi izgubili lastništvo.
• (Verjetno) zmanjšan cenzurni nadzor avtoritarnih režimov nad internetom na splošno.
• Pravičnejša porazdelitev gospodarskih koristi, ki zmanjšuje dohodkovno neenakost in spodbuja ekonomsko vključenost.
• Integracija umetne inteligence v spletu 3.0 bi lahko povzročila učinkovitejše javne storitve, kar bi vodilo k izboljšani kakovosti življenja in večjemu zadovoljstvu državljanov.
• Premestitev delovnih mest v nekaterih sektorjih, ki zahtevajo pobude za prekvalifikacijo in prekvalifikacijo.
• Decentralizacija finančnih transakcij predstavlja izzive za vlade v smislu ureditve in obdavčitve, kar vodi do sprememb politike in pravnih reform.
• Povečana poraba energije, povezana z obdelavo in shranjevanjem podatkov v robnem računalništvu, zahteva razvoj energetsko učinkovitejših tehnologij in praks.

Vprašanja, ki jih je treba upoštevati

• Ali menite, da bo splet 3.0 v razvoju interneta spodbudil druge glavne značilnosti ali paradigme?
• Kako se lahko vaša interakcija ali odnos z internetom spremeni med ali po prehodu na splet 3.0?